Človeške vrednote

Stjepan Palajsa

Filozofija nam omogoča, da v sebi odkrijemo in razvijemo vrsto latentnih vrednot, ki niso odvisne od časa, religije, naroda ali rase. To so vrednote, ki veljajo za vse čase in za vse ljudi. Tiste vrednote, ki človeku omogočajo, da postane človek. Z razvojem teh vrednot postajamo vse bolj svobodni, zavestni, plemeniti in notranje močni.

V skladu s tistim, o čemer smo pisali v prejšnjih številkah o sedmeri razdelitvi človeka, bomo razdelili tudi človeške vrednote. Razvrstili jih bomo od najnižjih, fizičnih, pa vse do najvišjih, metafizičnih.

Vrednote lahko najprej razdelimo na dva osnovna dela – prve so tiste splošne ali običajne, druge pa tiste vzvišene. Prve so stari Grki imenovali “človeške”, druge pa “božanske”.

Običajne vrednote lahko še naprej razdelimo na fizične, vitalne, čustvene ter intelektualne, vzvišene pa na moralne, duhovne in metafizične.

FIZIČNE VREDNOTE FIZIČNE VREDNOTE ~ Biti gospodar svojega telesa

Fizično telo ima za nas svojo pomembnost in vrednost, saj je nosilec zavesti v tej fizični dimenziji. Zanj moramo skrbeti na ustrezen in pravilen način ter ga ne zanemarjati, vendar mu niti ne smemo pripisovati večje pomembnosti, kot jo ima. Če zanj ne bomo ustrezno skrbeli, ne bomo mogli na ustrezen način spoznavati tega fizičnega sveta ter si tako pridobivati izkušnje in sposobnosti, ki jih lahko pridobimo samo v tem svetu.

Nova Akropola - vrednote-1

Med vrednotami fizičnega telesa ne mislimo tistih, na katere ne moremo zavestno vplivati, ker te spadajo bolj v naš nagonski del, temveč tiste, ki smo jih izoblikovali zavestno in s svojo voljo.

Med takimi fizičnimi, zavestno zgrajenimi vrednotami so na primer zmernost in prava mera, red, higiena, telesne navade, naravna eleganca in drža itn.

ZMERNOST IN PRAVA MERA

Največ, kar lahko naredimo na tej ravni, je, da fizično telo navadimo na zmernost, ki jo moramo razvijati z uporabo naše volje in inteligence. Platon pravi, da sta nezmernost in popuščanje telesnim nasladam eden od glavnih vzrokov skoraj vseh bolezni in prezgodnje starosti.

RED: omogoča dober pretok življenjskih energij, izboljšuje učinkovitost ter v naše življenje prinaša skladnost in lepoto.

HIGIENA: nujna za dobro in zdravo delovanje fizičnega telesa. Z njo odstranimo s sebe tisto, kar več ničemur ne koristi, zunanjo umazanijo ter odmrle celice. Higiena nam prinaša svežino in omogoča pretok energije iz narave v telo. Naše telo je del narave, s katero neprestano izmenjuje snov in energijo – dejansko “dihamo” s celim telesom.

DOBRE FIZIČNE NAVADE: higienske navade, pravilna in redna telovadba, rednost, ritem in zmernost pri prehrani, ustrezen ritem počitka in spanca itn.

NARAVNA ELEGANCA IN DRŽA: gibčnost in prožnost telesa, ponosna in dostojanstvena drža, pokončnost, občutek za eleganco in estetiko.

Nobena od teh vrednot ni pridobljena z rojstvom, temveč si jih pridobimo s svojo voljo in lastnim naporom.

ENERGETSKE VREDNOTE ~ Biti gospodar svojega energetskega potenciala

Med vrednote našega vitalnega telesa lahko uvrstimo dobro zdravje, telesno pripravljenost, ustvarjalno energijo, sposobnost vlaganja napora itd.

ZDRAVJE IN VITALNOST

Podobno kot pri snovi za izgradnjo fizičnega telesa, ki jo črpamo iz narave, je tudi z vitalno energijo. Če si predstavljamo fizično telo kot prevodnik, potem bi bila vitalna energija kot elektrika, ki teče skozenj. Ko smo energetsko nepretočni, ko so naši vitalni kanali polni vozlov in krčev, energija ne bo mogla pravilno in z ustrezno močjo krožiti po fizičnem telesu ter ga oživljati v pravi meri. Pretok energije je dejansko osnova našega zdravja. Zdrav in vitalen organizem imamo takrat, ko smo sposobni iz narave črpati toliko energije, koliko je potrebujemo.

Za svoje zdravje in vitalnost moramo skrbeti, toda na način, ki je najbolj ustrezen za vsakega posameznika in glede na njegove potrebe. Tudi tu se priporoča zmernost.

Platon pravi, da sta nezmernost in popuščanje telesnim nasladam eden od glavnih vzrokov skoraj vseh bolezni in prezgodnje starosti.

USTVARJALNA ENERGIJA

Energije ne potrebujemo samo za oživljanje in delovanje fizičnega telesa, temveč tudi za ustvarjalnost. Moramo se naučiti obvladovati energijo, da bi z njo lahko oblikovali in oživili svet okoli nas. Kreacija v filozofskem smislu pomeni oživiti obliko, ki si jo je zamislila inteligenca. Na primer hiša, ki smo jo zgradili, ni nič drugega kot kup betona in ometa. Šele ko jo oživimo in napolnimo z energijo, lahko postane dom.

SPOSOBNOST VLAGANJA NAPORA

Vsako človeško delovanje, ki presega samo golo preživetje, zahteva napor. To pomeni, da z uporabo lastne volje črpamo in usmerjamo energijo v želeno smer. Vsaka naša kreacija zahteva veliko energije, da bi lahko živela. V našem življenju ni nobene velike stvari, ki od nas ni terjala velikih naporov.

Danes so v modi bližnjice, čim manj vlaganja naporov in lažno upanje, da se bodo stvari “rešile same po sebi”. Toda to se nikoli ni in niti se ne bo zgodilo. Če smo neko stvar rešili brez velikega napora, ta stvar za nas nima velikega pomena. Večji ko je napor, večji ko je korak, večja je tudi nagrada. Nobena transformacija se ne zgodi brez vloženega napora.

ČUSTVENE VREDNOTE ~ Biti gospodar svojih čustev

Med čustvene vrednote lahko uvrstimo vljudnost, zaupanje, empatijo, potrpežljivost, spoštovanje drugih, dobro razpoloženje, entuziazem, optimizem, čustveno stabilnost in ravnovesje, naravnost, notranjo radost, potrpežljivost, hvaležnost in še celo paleto drugih plemenitih čustev.

Čustvene vrednote so povezane s plemeniti čustvi. Šele ta nam omogočajo zdravo komunikacijo z drugimi ljudmi.

VLJUDNOST, ZAUPANJE, EMPATIJA, POTRPEŽLJIVOST, HVALEŽNOST: omogočajo kakovostno medčloveško komunikacijo. Ustrezna komunikacija pa omogoča izmenjavo znanja, izkušenj in moči.

Vsaka naša kreacija zahteva veliko energije, da bi lahko živela. V našem življenju ni nobene velike stvari, ki od nas ni terjala velikih naporov.

DOBRA VOLJA, DOBRO RAZPOLOŽENJE, ENTUZIAZEM: ustvarja avreolo topline in svetlobe okoli nas ter je nujen pogoj vsakega humanega druženja. Vsako človeško bitje hrepeni po dobri energiji, želi si dihati svež in dober zrak okoli sebe. Mi sami smo vedno odgovorni za vzdušje okoli nas. Moramo pa imeti notranjo moč, da se zoperstavimo vsemu oziroma vsem tistim, ki uničujejo to toplino in svetlobo.

Ko bomo gospodarji svojih čustev, bomo lahko izbirali svoja čustvena stanja ter v vsakem trenutku, z uporabo svoje volje naredili boljše vzdušje okoli sebe – in to na naraven in ne umeten način.

Nova Akropola - vrednote-3

ČUSTVENA STABILNOST IN RAVNOVESJE, NOTRANJA RADOST, NARAVNOST, OPTIMIZEM IN POTRPEŽLJIVOST

Čustvena stabilnost je temelj našega psihičnega zdravja. Če nas v nekem trenutku čustva odnesejo v prijetna in pozitivna stanja, se moramo zavedati, da nas lahko hitro, že v naslednjem trenutku odnese v nasprotno, negativno smer.

Filozofija nas mora naučiti svoja čustva ne samo prepoznati, temveč tudi to, kaj z njimi narediti, kako kontrolirati nižja ter kako razvijati višja, bolj plemenita čustva. S stalno pozornostjo in notranjo disciplino bomo lahko dosegli vse večjo čustveno stabilnost.

Filozofija nas mora še naučiti, kako se prilagoditi določenim okoliščinam, različnim ljudem in različnim zahtevam, toda na način, da pri tem ne prodajamo svojih pravih vrednot.

INTELEKTUALNE VREDNOTE ~ Biti gospodar svojega uma

Poleg tega imamo intelektualne vrednote. Tukaj lahko naštejemo zdrav razum, bistrino, sposobnost logičnega razmišljanja, sposobnost razločevanja, objektivnost, sposobnost abstraktnega mišljenja, sposobnost analize in sinteze, sposobnost organizacije, imaginacijo, kreativnost, pozornost in koncentracijo, notranjo vizijo, iskrenost, razumevanje drugih, odgovornost …

ZDRAV RAZUM IN BISTRINA

Kaj je zdrav razum? Vemo, da nekateri preberejo veliko knjig in v glavi nakopičijo veliko informacij. Toda če si zapomnimo veliko podatkov, to žal še ne zagotavlja zdravega razuma in jasnosti v razumevanju sebe in sveta. Ne velja pa niti druga skrajnost, ko rečemo, da nek preprost kmet uporablja zdrav razum. Tu gre velikokrat za preveliko poenostavljanje. Zdrav razum potrebuje nekatere ustrezne predpostavke in merila, zahteva jasnost videnja stvari ter vizijo rešitve ali cilja. Zahteva poglabljanje ter iskanje povezav med stvarmi, ki nas bodo pripeljale do celovite slike, zahteva sposobnost gledanja skozi različna očala.

Zdrav razum zahteva razumevanje drugih in odprtost do drugih mnenj, zahteva dialog, ne le dva monologa. Namen zdravega razuma je priti bliže resnici.

SPOSOBNOST LOGIČNEGA RAZMIŠLJANJA – ZDRAVA LOGIKA

Logika je ena od izrednih lastnosti našega uma. Logika mora biti v ozadju vsakega spoznavnega procesa oziroma vse, kar spoznavamo, mora temeljiti na logiki. Logika upošteva prav vse elemente, ki jih zajema posamezno področje, ne le nekaterih. Moramo se zavedati, da veliko predpostavk, hipotez ali teorij današnje znanosti ne zadosti zahtevam logike.

Logika vključuje tudi sposobnost razločevanja, objektivnost, sposobnost analize in sinteze itn.

SPOSOBNOST ORGANIZACIJE ZAVESTI, POZORNOST IN KONCENTRACIJA

Polje človeške zavesti je ogromno in sestavljajo ga zelo številni elementi. Tistemu, ki jih ne pozna, se zdijo samo kot množica nepovezanih elementov, razmetana po tem polju. Toda med njimi vlada izredna logika, vsak del ima svoj smisel in svojo posebno vlogo kot posamezni del pa tudi kot tudi del celote. To je neverjetno kompleksna struktura, ki zahteva izjemno organizacijo. Človek, ki ne usmeri pozornosti v notranje življenje ter ne raziskuje in spoznava sebe, se sploh ne zaveda tega polja in njegove kompleksnosti. Zanj je to področje tako nejasno kot popolnoma zamegljena fotografija. Polje zavesti bi si lahko predstavljali kot velik zemljevid, na katerem ima vsak hrib, vsaka reka, vsak travnik ali gozd svoje ime. Filozof je tisti, ki se je lotil težke naloge, kartografiranja tega neraziskanega področja.

Lastnosti, vrednote in sposobnosti, ki nam pomagajo v tem nadčloveškem delu, so med drugimi sposobnost imaginacije, notranja vizija, pozornost in koncentracija itn.

ISKRENOST, RAZUMEVANJE DRUGIH, ODGOVORNOST …

Zavedati se moramo, da razen naših polj obstajajo še druga polja, ki so z našimi povezana. Narava ne pozna pojma “zoprn mejak”, ker je vsako posamezno polje del enega velikega polja. Zato je usklajevanje in harmonija med temi polji ena od temeljnih nalog človeka.

Vrednote, ki nam to omogočajo, so iskrenost, razumevanje drugih, občutek dolžnosti in odgovornosti do drugih, nepristranskost, sočutje, altruizem, dobrota itn.

V naslednjem članku bomo govorili o “božanskih”, torej moralnih, duhovnih in metafizičnih vrednotah.

Scroll to Top