Ex libris

Spodnji prispevki so premišljen izbor iz del modrecev ali filozofov ali pa literarnih del, ki so se zaradi svoje veličine ohranila stoletja ali celo tisočletja.

Nova Akropola - indijanci1-1

Duša Indijanca

Odnos Indijanca do smrti, preizkus in ozadje življenja so v popolnem skladu z njegovim značajem in filozofijo.

BERI →
Nova Akropola - carl-jung-1-1

C. G. Jung: Nova videnja

Jungu so bile podeljene številne nagrade, predaval je na različnih univerzah, prejel pa je tudi častne doktorate mnogih univerz, med njimi Harvarda in Cambridgea. Poleg tega je bil imenovan za častnega člana mednarodnih znanstvenih društev in akademij. Umrl je pri 86 letih v Kunsachtu v Švici. Jung je napisal več del, med katerimi so: Psihološki tipi, Odnos med jazom in nezavednim, Sodobni človek išče dušo, Psihologija in religija, Preobrazbe in simboli libida, Psihologija in alkimija, Psihologija nezavednega, Odgovor na Joba, Rdeča knjiga, Sinhroniciteta ter Človek in njegovi simboli.

BERI →

Epiktet – O notranji trdnosti

Osvobojenost od težav, osvobojenost od strahu – to je resnična svoboda. Ljudske množice se motijo, ko trdijo, da imajo možnost notranjega izgrajevanja in pridobivanja znanja le tisti, ki se rodijo svobodni.

BERI →

Mark Avrelij – nekaj iskric

Če je naš notranji vladar (um) v skladu z naravo, potem se bomo lahko vedno prilagodili kakršnim koli okoliščinam, ki nas doletijo. Kajti ta vladar znotraj nas ne potrebuje nobenih določenih okoliščin, temveč gre vztrajno proti cilju ne glede na okoliščine.

BERI →

Nekaj misli pitagorejcev

Prečisti svoje srce, še preden dovoliš, da vanj vstopi ljubezen. Tudi najslajši med postane grenak v posodi, ki ni čista.

BERI →

Nekaj misli filozofa in cesarja Marka Avrelija

Ne imej ničesar za koristno, kar bi te moglo kdaj prisiliti, da bi besedo snedel, da bi skromnost opustil, da bi koga zasovražil, osumil, preklel, da bi se pretvarjal, da bi si želel nekaj, kar bi moral skrivati za zidovi in zastori!

BERI →

Sokrat – drugi dialog

Ko Sokrat vidi, da Harmid, Glavkonov sin, ugleden človek in veliko bolj sposoben kot tedanji državni uslužbenci, omahuje pred tem, da bi nastopil pred ljudmi in prevzel skrb za državne posle, mu reče: “Povej mi, Harmid, če bi nekdo bil sposoben zmagati na tekmovanju, kjer bi bila nagrada venec in spoštovanje, proslavil pa bi tudi svoj rodni kraj v Heladi, a ne bi hotel tekmovati, kaj bi mislil o takem človeku?”

BERI →

Sokrat – tretji dialog

Torej, če bi za svoje poučevanje verjel da je kaj vredno, bi očitno tudi zanj sprejemal denar, ravno toliko, kot bi bilo vredno. Pravičen bi sicer lahko bil, ker nikogar ne bi oskubil iz pohlepa, nikakor pa moder, če ti znanje ni nič vredno.”

BERI →

Sokrat – prvi dialog

Sokrat: “Pri bogovih, ne prikrivaj nam, ampak nam povej, s čim boš pričel državi koristiti?”
In ko je Glavkon molčal, kakor da razmišlja, Sokrat nadaljuje:
“Kakor bi se trudil, da obogatiš prijatelja, da mu izboljšaš dom, ali se boš tudi tako trudil, da obogatiš državo?”

BERI →

Sokrat – četrti dialog

In kdor bi denar ali kakšno odločitev od nekoga izvlekel z besedami in ga za to prevaral, ga sicer ne bi označil za majhnega prevaranta, vendar pa je zame največji prevarant tisti, ki ni niti vreden svojega položaja niti zanj sposoben, pa kljub temu ljudstvo skuša prepričati, da je sposoben upravljati državo.

BERI →

Odlomek iz Bhagavadgite: Pred bojem

Vedi, da je tisto, kar prežema vesolje, neuničljivo. Nihče ne more uničiti tega nespremenljivega bitja. Telesa so začasna, tisto, kar jim daje življenje, pa večno, neuničljivo in neskončno.

BERI →

Odlomek iz Bhagavadgite: Delovanje

Tvoja dolžnost je delovanje in ne sadovi tvojega delovanja. Nikoli naj ne bo gibalo tvojega delovanja osebna korist in nikoli ne zapadi v nedelovanje. /…/ Deluj ne glede na uspeh ali neuspeh.

BERI →

Glas tišine: Modrost srca in modrost očesa

Vsakdo ima možnost, da pridobi modrost srca, vendar pa mora, kot navaja spodnji odlomek, prej ”očistiti srce”. Tisti, ki spoznava, se mora notranje očistiti, da bi čista voda modrosti, ki priteka vanj kot v očiščeno posodo, ohranila svojo pravo vsebino in se v čisti, nepopačeni obliki prenašala tudi naprej.

BERI →

Glas tišine: O učenju

Vsak poraz je uspeh in vsak iskreni poskus bo nekega dne poplačan. Stebla svetih kali, ki poženejo in neopažene rastejo v učenčevi duši, se ob vsaki novi preizkušnji okrepijo, ovijajo se kot trst, vendar se nikoli ne morejo zlomiti niti izginiti. Ko pride njihov čas, se razcvetejo.

BERI →

Glas tišine: O ljubezni

Vsaki človeški solzi pusti, da ti še vroča pade na srce in ostane tam. Ne obriši je, vse dokler ne izgine bolečina, ki jo je ustvarila.

BERI →

Glas tišine: Delovanje, njegove posledice in strah

Eden ključnih problemov, ki nas odvračajo od delovanja, je strah. Toda, če poznamo »orožja«, tj. znanje, volja in pogum, s katerimi ga lahko premagamo, potem ni razloga, da ne bi delovali.

BERI →

O prijateljstvu

Mark Tulij Cicero, rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof, (106–43 pr. n. št.) je v spisu O prijateljstvu “v korist mnogim”, kot pravi sam, zapisal nekatere svoje poglede na prijateljstvo.

BERI →

Pisma očeta sinu

V pogovoru med očetom in sinom se razkriva ena od večnih človeških tem, aktualnih tako danes kot tudi v starem Sumerju – to so odnosi med starši in njihovimi otroki. Besedilo je zapisano na starodavnih glinenih ploščicah, ki izvirajo iz približno leta 1600 pr. n. št..

BERI →

Pico della Mirandola – Govor o človekovem dostojanstvu

Italijanski filozof in pesnik Giovanni Pico della Mirandola je razpravo Govor o človekovem dostojanstvu (Oratio de hominis dignitate) napisal leta 1486, ko je napolnil 24 let.

BERI →

Rumi – sufijski pesnik

Glasbo, ples in poezijo je opeval kot različne poti do Boga. Svojo poezijo je znal prežeti z lastnimi izkušnjami, humanizmom in najglobljo mistiko. Glavna tema Rumijeve misli je podobno kot pri drugih sufijskih pesnikih enost z Ljubljenim (prvotnimi koreninami), od katerega smo bili odtrgani in se od njega odtujili.

BERI →

Dhammapada – pot popolnosti

Dhammapada je zbirka izrekov in nasvetov za vsakdanje življenje, ki so na Daljnem vzhodu stoletja navdihovali tako kralje kot puščavnike, tako moške kot tudi ženske, kajti, kot pravijo budisti, pravila Poti popolnosti so enaka za vse.

BERI →

Albert Einstein – Moj pogled na svet

Albert Einstein je eden najpomembnejših znanstvenikov, ki je temeljno pretresel področje fizike. Einsteinova glavna težnja je bila, da bi spoznal globoke zakone, ki vladajo naravi in ki jih lahko vsaj delno doumemo. Pri svojem odkrivanju teh zakonov se je opiral predvsem na intuicijo.

BERI →

Plemenito srce viteza Gauvaina

Kralj Artur se spopade z vitezom čarodejem in ker v dvoboju izkaže pogum, mu vitez podari še eno leto življenja. Toda v tem času mora razrešiti naslednjo uganko – kaj si ženska od vsega na svetu najbolj želi? Izkaže se, da je to zelo težavna naloga – Artur tava po svetu, vendar dobi samo neustrezne odgovore. Skorajda ga že preplavi obup, ko v temačnem gozdu ugleda majhno kolibo …

BERI →

Scipionove sanje

Tedaj sem ga /…/ vprašal, ali živijo Paulus, moj oče, in drugi, za katere smo menili, da so mrtvi. “Da, seveda,” je odgovoril, “tisti, ki so ubežali okovom telesa, kot da bi bilo ječa, živijo; medtem ko je to, kar vi imenujete življenje, smrt. Toda ali vidiš očeta Paula, kako ti prihaja naproti?” Ko sem ga zagledal, so me oblile solze, on pa me je objemal in poljubljal ter mi tako onemogočal jokati.

BERI →

Pismo poglavarja Seattla

“Kako lahko kupite ali prodate nebo in toploto zemlje? Ta ideja je nam tuja. Če nimamo v lasti svežine zraka ali bistrine vode, kako ju lahko kupite?” Poglavar Seattle (1854) je to pismo naslovil na ameriškega predsednika na zahtevo, naj prodajo zemljo in odidejo v rezervat. Pleme Skvomiš je živelo ob Tihem oceanu, kjer je danes mesto Seattle.

BERI →

Negativna izpoved

Negativna izpoved je vzeta iz knjige “Izstop duše na svetlobo dneva”, ki je na zahodu poznana kot “Egipčanska knjiga mrtvih”. To je zbirka himen, urokov in navodil, ki so jih Egipčani brali, da bi umrlim olajšali težaven prehod skozi “vmesni svet”, ki vodi vonostranstvo.

BERI →

Frankl o ženi

Viktor E. Frankl, znameniti avstrijski psihiater, ki je preživel koncentracijsko taborišče, opisuje globoko in intimno izkušnjo “srečanja” z ljubljeno ženo.

BERI →

O ljubezni

Ko vam ljubezen da znamenje, ji sledite, čeprav so njena pota težka in strma. In ko vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas meč, skrit med njenimi perjem, lahko rani.

BERI →

Mali princ

Po premisleku (Mali princ) vpraša: Kaj pomeni “udomačiti”? /…/ – To je že zdavnaj pozabljena umetnost, reče lisica. To pomeni “ustvarjati vezi” …

BERI →

Boecij – Uteha filozofije

Uteha filozofije je eno temeljnih zahodnoevropskih srednjeveških del, ki ga lahko postavimo ob bok Platonovem Timaju, biblijski Knjigi o Jobu in Dantejevi Božanski komediji.

BERI →

Vprašanja kralja Milinde

Milinda je vladal Grško-indijskemu kraljestvu. Glede na stare budistične zapise je Budov nauk pri Grkih pristal na plodnih tleh, čeprav je pri kralju Milindi izzval celo vrsto nejasnosti. Neprestano je postavljal različna vprašanja, vendar nikoli ni bil zadovoljen z danimi odgovori.

BERI →

Hagakure – Knjiga samuraja

Delo Hagakure (v prevodu “Skriti listi”) je plod pogovorov med znamenitim samurajem Yanamotom Tsunetomom, znanim tudi kot Jocho, ter Tsuramotom Tashirom, mladim samurajem in pisarjem, ki je beležil vse njegove misli in spomine.

BERI →

Nagovor hčerki

Ko je v azteški kulturi deklica dopolnila šest ali sedem let, sta jo k sebi poklicala oče in mati, da bi ji prenesla starodavno izročilo svojih prednikov, ki je deklico usmeril na smisel njenega življenja in način, na katerega bi morala živeti azteška ženska.

BERI →

Epiktet – svobodni suženj, 1.del

Epiktet je primer človeka, ki ni potreboval veliko materialnih stvari za svojo srečo, temveč jo je našel v samem sebi, kajti kljub zunanji revščini je bil izredno bogat. S svojim lastnim zgledom je utelešal filozofijo v pravem pomenu besede.

BERI →

Khalil Gibran: O dajanju

Tedaj je dejal bogataš: “Govori nam o Dajanju.” In odgovoril je: “Malo dajete, če dajete to, kar imate. Resnično dajete šele takrat, ko dajete del sebe.”

BERI →

Lucij Anej Seneka, O Previdnosti

Zakaj dobre ljudi doleti toliko slabih stvari? Dobrega človeka namreč ne more doleteti zlo: nasprotja niso združljiva. Tako kot številne reke, številne padavine iz oblakov, številni zdravilni izviri ne spremenijo okusa morja, temveč ga kvečjemu rahlo osladijo, podobno niti breme nesreč ne vznemiri uma pogumnega človeka …

BERI →

Epiktet – O lastnem napredku

Kaj torej pomeni napredek? Doseže ga tisti, ki ni navezan na zunanje in se namesto tega preusmeri k svojemu značaju, ga oblikuje in izpopolnjuje tako, da postane skladen z njegovo resnično naravo; doseže ga tisti, ki tako postane iskren in zvest sebi, se zna dvigniti nad okoliščine ter je svoboden, neoviran, zvest in skromen …

BERI →

Seneka, O kratkosti življenja

Naše življenje ni kratko, temveč ga mi naredimo kratkega. Z njim ne ravnamo kakor berači, temveč kakor razsipneži. Tako kot slab gospodar svoje bogastvo zapravi, naj bo še tako veliko, tako dober gospodar premoženje povečuje …

BERI →

N. Sri Ram: Sprememba, ki jo najbolj potrebujemo

Odnos ljudi se bo moral korenito spremeniti, saj brez tega ni mogoče rešiti nobene pomembne težave, spremeniti se bodo morali njihovi odnosi in narava naše civilizacije kot celote. (…) Postavlja se torej vprašanje: kakšna mora biti ta sprememba in kako jo lahko dosežemo?

BERI →

Dnevnik cesarja Marka Avrelija

Zjutraj si reci: danes se bom srečal z malenkostnimi, nehvaležnimi, arogantnimi, sleparskimi, nepriljudnimi in zavistnimi ljudmi. Vse to zato, ker ne vedo, kaj je dobro in kaj zlo. Toda jaz / … /se ne morem jeziti na svojega brata ali ga sovražiti, kajti ustvarjena sva za sodelovanje, tako kot noge, roke, veke ter zgornji in spodnji zobje.

BERI →
Scroll to Top