Budilka za dušo

Antropolog je otrokom v nekem afriškem plemenu predlagal tekmovanje. V senco drevesa je postavil košaro, polno dobrot in otrokom dejal, …

Če Vas kdo vpraša: “Kaj je prijateljstvo?” Recite: “Prijateljstvo je…”

Tisti torej, ki išče mir, mora iz svojih ran iztrgati puščice ogorčenja, brezupa, slabosti in tarnanja, zaradi katerih krvavi in se vedno hitreje približuje smrti.

“Kaj torej? Je mogoče biti povsem brez napak? Ne, to ni mogoče, pač pa je mogoče nekaj drugega!

Bruno do nobene svoje ideje ni prišel po znanstveni poti, z metodami opažanja, saj so taki rezultati, kot je sam dejal, relativni in ne zajamejo celote. Dela, ki jih je zapustil, pričajo o njegovi veličini in nezlomljivosti duha.

Nekoč, pred davnimi časi, je ostareli indijanec Cherkee pripovedoval svojemu vnuku zgodbo o dveh volkovih. Po premisleku ga je vnuk vprašal: “Kateri volk na koncu zmaga?”

Buda je pogosto govoril ponoči. Ljudje so takrat prinesli oljenke in jih postavili pred učitelja. Sčasoma so pričeli med seboj tekmovati, kdo bo prinesel večjo, lepšo in bolj razkošno oljenko.

“Sona,” je zaključil Buda, “živi vedno tako, da bo tvoja duša kot popolnoma uglašena lutnja.”

Po neki stari Hindujski legendi so nekoč vsa človeška bitja bila božanska, vendar so to njihovo božanskost začela tako zlorabljati, da se je Brahma, glavni bog, odločil ljudem to njihovo božanskost odvzeti in jo skriti tja, kjer je nikoli ne bo mogoče najti. Vse od tedaj ljudje hodijo sem in tja po zemlji, kopljejo, se potapljajo, plezajo in raziskujejo – iščoč nekaj, kar je že znotraj njih samih.

Takšne so moči prijateljstva: gojiti prezir proti smrti, preseči sladko željo po življenju, krutost spremeniti v človečnost, sovraštvo v ljubezen in kazen v velikodušnost.

Inkovski vladar Inka Pachacutec je šel nekoč po poti s svojim spremstvom in naletel na lisico, ki je ležala v blatu in so jo mimoidoči kamenjali.

Nek menih je pral liste solate. K njemu je prišel drugi menih, ki ga je želel preizkusiti …

Yudištira, vrli kraj, je prehodil svojo življenjsko pot in napočil je čas za odhod. Ko je prispel na nebo, se je ozrl naokoli, da bi videl svoje umrle brate in plemenito ženo Draupadi.

Nek slavni bojevnik pride k Hakuinu in ga vpraša: “Mojster, ali zares obstajata Nebo in Pekel?”

Afriških izreki, prežeti s humorjem, ki jim ne manjka poučne globine.

Mladost ni le eno od obdobij v življenju, ampak predvsem stanje duhá.

Indijanski bojevnik se je povzpel na vrh gore, kjer je našel orlovo gnezdo in v njem jajce. Jajce je vzel s seboj v vas in ga dal pod kokoš.

Blizu Tokia je živel znamenit, star samuraj, ki se je posvetil poučevanju mladih. Kljub njegovi starosti je krožila legenda, da …

Nekoč je živel mož, ki se je imenoval Jakob. Bil je reven, vendar brezskrben, zadovoljen je bil z malim, svoboden …

Dva brata, eden samski in drugi poročen, sta imela veliko in rodovitno posestvo, na katerem je raslo žito v izobilju, …

Njegova svetost Dalajlama v svojem delu Etika za novo tisočletje1 pripoveduje naslednjo zgodbo: “Ob tem se spominjam meniha po imenu …

Nekega dne je Buda vzel svojo skledo in odšel iskat miloščino kot berač. Prišel je do hiše nekega bramana1 ravno …

Nekoč je Khidr, Mojzesov učitelj, človeštvo posvaril pred bližajočo se nevarnostjo. Nekega dne, je dejal, bodo vse vode, ki ne …