Tematska predavanja

Glas tišine je del starodavnega tibetanskega svetega besedila z naslovom Knjiga zlatih pravil. Slednja vsebuje temeljna učenja vzhodne filozofije in mistike, ni pa znano ne kdo jo je napisal ne kdaj je nastala. Na zahod jo je v XIX. stol. prinesla izjemna filozofinja, znanstvenica, pisateljica in teozofinja Helena Petrovna Blavatsky.

Anijev papirus je najbolj znana različica Egipčanske knjige mrtvih. Papirus je nastal okoli leta 1275 p.n.št., v času 19. dinastije Novega kraljestva. Ta 23 metrov dolg papirusov svitek je bil položen v grobnico Tebanskega pisarja Anija z namenom, da umrlemu pomagal pri njegovem potovanju po onstranstvu.

Carl Gustav Jung (1875–1961), švicarski zdravnik, eden od utemeljiteljev moderne psihologije, psihiater, filozof, skorajda renesančni človek, je vse svoje življenje posvetil eni in edini temi – razvoju osebnosti. Sam je dejal: ” … od svojega 11. leta se posvečam enemu in edinemu podvigu, ki je moje ‘veliko delo’. Moje življenje prežema in vodi ena sama

Newton ni nikoli trdil, da je s svojo znanostjo o gravitaciji razkril poslednjo skrivnost delovanja narave, čeprav si je neutrudno prizadeval priti bliže resnici. Celo življenje je preučeval alkimijo in druge hermetične spise, saj je verjel, da so nekoč v globini časa poznali te skrivnosti.

Ko stojimo pred Sfingo in piramidami v Gizi ali pred ostanki monumentalnih egiptovskih svetišč in grobnic, to na nas pusti močan vtis stika s svetom iz daljnje preteklosti. Posebnost temu vtisu ne dajejo samo pretekla tisočletja, temveč tudi nekaj povsem drugačnega od današnjega sveta, s čimer pa nas starodavni Egipt impresionira in ne dovoli, da pred njim ostanemo ravnodušni. Vseeno je, če v nas izzove globoko spoštovanje ali privlačnost zaradi nečesa prvotnega, bližnjega in skrivnostnega. S svojimi izjemnimi civilizacijskimi dosežki in spoznanji, da so bila ta uresničena v daljnji preteklosti, nepremagljivo prebuja radovednost modernega človeka.

Ali sploh veš, da je 1. oktober svetovni dan glasbe? Na tak dan bi se morala slišati glasba iz vsake ulice … Na vsakem vogalu bi morali peti pevski zbori ali pa igrati mladinski orkestri – godalni, pihalni, simfonični! Ali klasične glasbe ne poslušajo samo resni ljudje, tisti dolgočasni, strogi, preveč umirjeni? … Morda pa to ne drži. Morda pa se samo ne zavedamo dovolj, kaj se skriva pod resnobnim izrazom “klasična”.

Zen je filozofska smer znotraj budizma. Njegov cilj je spoznati sebe in svet, ki nas obkroža, da bi lahko živeli v skladu s svojo lastno naravo. Ovira za to spoznanje je naš um, ki zaradi svoje dualne narave resničnost razčlenjuje. V njem sta vedno navzoča opazovalec in to, kar ta opazuje, zato ni mogoče dobiti uvida v celovito resničnost. Spoznanje je moč doseči le z intuicijo, ki izbriše razlike med opazovalcem in opazovanim.

V razmahu religijskega fanatizma in političnega povzpetništva je bil kot otrok priča poboju svoje družine. Njemu samemu je usoda prizanesla, ga usmerila na pot filozofije in ga tako utrjenega postavila na čelo cesarstva. Kozmopolitski Julijan, tarča nerazumevanja in nenehnih napadov, je bil s svojo človečnostjo in modrostjo poslednji glasnik veličastnega rimskega orla.

Če se naša duševnost izraža navzven z glasbo, ki ji ugaja, če je torej glasba lahko na nek način njen jezik, mar ne bi bilo vredno poskusiti delovati tudi obratno – nagovoriti našo duševnost v jeziku glasbe, z glasbo vplivati nanjo?

Mitraizem je bil razširjen po rimskem cesarstvu v prvih petih stoletjih n. št. Ta religija sončnega boga je bila največji tekmec krščanstvu pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Kult Mitre so častili v mitrejih – podzemnih svetiščih ali votlinah. Mitraizem je podobno kot drugi kulti z misterijskimi značilnostmi ohranil strogo tajnost svojih učenj in čaščenja.