Tematska predavanja

Na prehodu iz 4. v 5. stoletje je v Aleksandriji, tedanjem žarišču antične modrosti, kakor večernica poslednjega upanja, da bo antična modrost še naprej napajala zahodni kulturni prostor, sijala danes pozabljena filozofinja nadzemske lepote in briljantnega uma.

Vsi smo se že kdaj zlagali in trpeli zaradi tujih laži. Želeli bi si jih izbrisati, vendar jih na koncu sprejmemo kot nujno in nepremagljivo zlo. Danes smo se že tako navadili na tuje laži, da je to za nas postalo že nekaj povsem običajnega. Lahko se tudi vprašamo, ali je sploh možno ne lagati oziroma ves čas govoriti samo resnico.

Danes verjetno bolj kot kadar koli potrebujemo dobre ljudi – predvsem na vidnejših položajih, med tistimi, ki krojijo usodo človeka. Z vidika klasične filozofije namreč niso pomembni dobri sistemi, ampak dobri ljudje. V predavanju bomo na kratko predstavili tak pogled na politiko in ga pospremili z dokumentarnim filmom o Marku Avreliju (121–180), rimskem filozofu na prestolu, ki je s svojim zgledom pokazal, kakšne sledi lahko pusti vladavina dobrega človeka.

Zakaj bi sploh poskušali postati gospodarji svojega časa? Ker nam bo morda pozneje žal, da ga nismo izkoristili. Kajti če nismo izkoristili časa, nismo izkoristili niti življenja – in to spoznanje je lahko precej boleče.

Umetnost vojne, jedrnato delo, zapisano v knjigi iz bambusovega papirja, naj bi nastalo ob koncu 6. stoletja pred našim štetjem. Avtor Sun Cu je bil izkušen kitajski general. O njegovem življenju ne vemo skoraj ničesar oziroma le to, da je kot vojaški poveljnik služil vladarju države Wu.

Mladost je prelomno obdobje našega življenja. Iz razposajenega otroštva je treba nenadoma odrasti in prevzeti nekatere odgovornosti. To je čas, ko odkrivamo sebe, svojo vlogo v družbi, ko razvijamo svoje potenciale in si določamo življenjske vrednote. To je čas, ko si izbiramo življenjske spremljevalce – prijatelje in partnerja; to je čas, ko se odločamo za poklic in dajemo glavno smer svoji nadaljnji poti.

Renesansa je v Evropo prinesla nov žarek upanja. S ponovno obuditvijo antičnih učenj se je evropskemu človeku uspelo iztrgati iz krempljev dogmatskega srednjega veka. Renesančni humanizem je podal temelje novim, spoštljivim odnosom do sočloveka in narave. Sanje humanistov o novem in lepšem svetu so se počasi začenjale uresničevati in začel se je preporod na vseh področjih človekovega delovanja.

V predavanju spraševali o vprašanjih kot so: Ali je naša usoda vnaprej določena? Ali pa imamo, nasprotno, možnost izbire? Ali smo gospodarji in kreatorji lastne usode? …

V predavanju si bomo skušali približati zagonetni notranji svet samuraja. Prek njegove navidez protislovne narave, v kateri se prepletata trdnost in tankočutnost, bomo pokazali, da je bil ideal bojevnika nadvse visok in da je lahko človek tudi v službi vojščaka našel pot do popolnosti in modrosti.