Tematska predavanja

Albert Einstein velja za največjega genija, kar jih je rodila Zemlja. Na začetku 20. stoletja, ko je bila fizika tik pred tem, da pojasni še zadnje skrivnosti delovanja narave, je v temeljih porušil do tedaj “trdne” temelje znanosti. Paradoksalno je, da je bil skrajno preprost človek z neverjetnim smislom za lepoto.

V čem je bila “umetnost” umetnosti renesančnih mojstrov slikarstva? Kaj je bilo tisto, kar nas še danes nagovarja z nepopisno močjo in v nas prebuja nekaj vzvišenega, nekaj neopredeljivega? So to morda oblike, so to morda barve? Je to tehnična veščina? Ali pa nekaj drugega, manj ulovljivega … Nekaj, česar morda niti ne vidimo, vendar to lahko začutimo?

Že od nekdaj so si ljudje želeli dobro in pravično vladavino. Filozofi in modreci v vseh časih in na vseh koncih sveta so se spraševali – kaj je sploh država. Ali je to nekakšna tvorba, ki bi morala vsem omogočiti materialno blaginjo in kar največje udobje oziroma zadostiti le materialnim potrebam? Ali je njena naloga s tem opravljena?

Minilo je sto let, odkar je Marie Curie prejela Nobelovo nagrado za kemijo. To je priložnost, da se spomnimo njenih znanstvenih dosežkov, življenja polnega nadčloveških naporov, težkih udarcev usode in velikega človekoljubja. Prav zaradi slednjega je Marie tako velika in enkratna.

Odnosi med moškim in žensko zelo vplivajo na kakovost našega življenja, saj so posebni, večplastni, edinstveni, predvsem pa realni. So cel neskončen svet doživljanja, čustvovanja in razmišljanja. So stanja duše, srca in uma – spremljajo nas skozi celotno življenje, so zagonetni, čudežni in nikakor enostavni. Lahko so naš življenjski navdih, vendar je to odvisno od nas samih.

Rodil se je točno opolnoči, med strašansko nevihto, ki je besnela nekje nad Velebitom. Kakor da ga je mogočen blisk prinesel iz nebeških višav z nalogo, da privede svetlobo in električno energijo v naše domove.

Kadar raziskujemo čarobni svet pravljic, svet vil in vilincev, zmajev in vitezov, se morda sprašujemo – čemu sploh pravljice, kakšen je njihov namen?

Danes vse pogosteje slišimo, da je nekje sredi 20. stoletja človeštvo vstopilo v t. i. Vodnarjevo dobo. Pričakujejo se velike spremembe – napovedi se gibljejo od najbolj rožnatih pa vse do najbolj črnih. V predavanju bomo poskušali predstaviti nekaj najpogostejših teorij o Vodnarjevi dobi.

Gotska umetnost se je pojavila iznenada, kot blesk svetlobe po večstoletni temi srednjega veka in le v nekaj letih dosegla vrhunec v številnih novih elementih – brez predhodnih razvojnih etap. Še vedno je neznanka, kako so graditelji, za katere ne vemo, od kod so jemali svoja znanja, v enem samem stoletju zgradili okoli sto v popolnosti zasnovanih in občudovanja vrednih katedral.

Opis predavanj tega sklopa je še v pripravi.