Tematska predavanja

Uganka pokopanih pompejskih fresk Vila misterijev je rimska vila, ki stoji v predmestju Pompejev. Leta 79 n. št. jo je ob izbruhu Vezuva doletela podobna usoda kot Pompeje – v celoti sta jo zasula vulkansko kamenje in pepel. Pod to vulkansko “odejo” je nato spala dolga stoletja, dokler je niso v začetku 20. stoletja znova […]

Učenje in zgledi stoikov Krize, naj bodo čustvene, finančne ali krize smisla, so del življenja vsakega posameznika. Čeprav si jih ne želimo, se z njimi spopada vsakdo med nami. Da bi si neizbežne notranje in zunanje bitke olajšali, se zatekamo k napotkom številnih psihologov za samopomoč. Na žalost pa ti ne zaležejo vedno. Sami vemo,

Ko je Howard Carter leta 1922 po dolgih letih iskanja končno odkril Tutankamonovo grobnico, je bil presunjen nad zakladom, ki ga je našel. Nikoli prej še niso našli tako velikega arheološkega zaklada na enem mestu. Zgodba je kot eksplozija odmevala po celem svetu in enega od nepomembnih faraonov starodavnega Egipta izstrelila v svetovno orbito. Postal

V Stari Grčiji so vzgojo osebnosti imenovali “paideia”. Gre za široko področje oblikovanja posameznika, ki ima same temelje v človeških vrednotah.

Zakaj je lepota v naših življenjih pomembna? To je isto, kot da bi se vprašali – zakaj so v našem življenju pomembni smisel? Zakaj ljubezen? Zakaj resnica? Lepota namreč ni nekakšen “dodatek”, ki sicer življenje oplemeniti, vendar bi lahko živeli tudi brez njega. Ne. Lepota je globoka potreba naše duše. Je del naše duhovne narave

Platon velja za enega največjih in najvplivnejših filozofov v zahodni zgodovini. Brez njegovih idej bi bil zahodni svet danes popolnoma drugačen. V svojih delih nam ponuja odgovore na vprašanja, ki so še vedno zelo aktualna. Njegova filozofija je izredno praktična, saj nam lahko pokaže pot do tega, da postanemo močni, svobodni in plemeniti ter da se znamo spopasti z vsemi življenjskimi izzivi in okoliščinami.

Kdo še v svojemu življenju ni doživel krize in težkih časov? Takrat se sprašujemo “Zakaj prav meni, zakaj zdaj, kaj sem naredil narobe?” Običajno se poskušamo iz nastalega položaja izmuzniti ali pa se mu samo prepustimo in počakamo, da mine. Vse to nam se zdi kruto in nepotrebno. Redko kdaj to vidimo v pozitivni luči.

Jung je prav tako dognal, da se ljudje razlikujemo glede na tipe, ki jim pripadamo. Najbolj znana je njegova razdelitev na introverte in ekstroverte, ki opisuje našo temeljno usmeritev v življenju in nam omogoča, da najdemo takšne načine razmišljanja, čustvovanja, intuitivnega dojemanja in čutenja, ki so najustreznejši glede na naš tip.

Čeprav so miti obstajali v vseh civilizacijah in vseh zgodovinskih obdobjih, so danes pogosto omalovaževani kot zgodbice za lahkoverneže. Kako je potem mogoče, da nas še vedno navdušujejo vile, čarovniki, zmaji in heroji? Da je knjiga Gospodar prstanov poleg Svetega pisma najbolj brana knjiga 20. stoletja? Da je “Vojna zvezd” do zdaj navdihovala tri generacije?

Geniji človeštva, od Isaaca Newtona do Alberta Einsteina, so poskušali razrešiti uganko svetlobe, pa so nam dali le delne in protislovne odgovore. Newton je bil prepričan, da so »stari« poznali resnico. Del tega znanja nam je razkrila Helena Petrovna Blavatsky, največja mistikinja 19. stoletja.