Članki

Plotinov čas se je ujemal z začetkom propada antične civilizacije in z oblikovanjem mladega krščanstva. V velikem Rimskem cesarstvu je vse bolj pojenjal prvotni notranji impulz, zato je prihajalo do duhovnih vrenj in nastanka številnih ločin. Misterijski centri znanja, ki so nekoč predstavljali gonilo antične kulture, so začeli propadati, politika in religija pa sta se […]

V zadnjih letih psihologi vse pogosteje omenjajo čustveno inteligenco. Prišli so namreč do ugotovitve, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah.

Obstajajo bojevniki in izvrstni bojevniki. Elita takih ljudi, ki se blešči nad vsemi, zavzema edinstven prostor v zgodovini, v slavi nesmrtnih, ki so premostili brezno med smrtniki in izjemnimi možmi.

Kdor se ukvarja z egipčansko kulturo, je vedno znova presenečen nad položajem, ki so ga uživale ženske. Faraonka, zdravnica, trgovka ali mati, ljubimka, žena pa tudi svečenica ali posvečenka v misterije – ženska v starem Egiptu je imela odprte vse poti, ne da bi pri tem morala tekmovati z moškim.

Celo življenje iščemo pravega, resničnega prijatelja. In tudi če ga najdemo, se iskanje vseeno nikoli ne konča. Kakor iskanje resnice, ki se izmika končni opredelitvi in ki terja, da jo živimo in vedno znova prepoznavamo, kakor iskanje boljšega in popolnejšega lastnega bitja, kakor ponovno iskanje davno izgubljenega in neprecenljivega zaklada – iskanje prijatelja pomeni isto.

Izum koledarja v Srednji Ameriki pripisujejo skrivnostnemu narodu Olmekov, ki je po današnjih predpostavkah živel med letoma 1500 in 1200 pr. Kr. Ta koledar so z manjšimi spremembami uporabljali vse do prihoda Špancev.

Ko so Konfucija vprašali, kako je treba vladati, je odgovoril: “Potrebno je le razumeti glasbo in ritual in ju prenesti na upravljanje.”

Kdo je bil Viktor Frankl, ki je že med svojim življenjem postal mit? Slavo je požel po celem svetu, saj je milijonom ljudem vzbudil upanje v družbi brez smisla.

Potreba po smislu je v našem času vse izrazitejša. Neizpolnjena potreba po smislu lahko ogrozi človekovo psihično zdravje in povzroči deviantne oblike vedenja, z zanemarjanjem te potrebe pa je načeto tudi zdravje celotne družbe. Viktor E. Frankl (1905–1999), zdravnik in psihiater, je poleg Freuda in Adlerja znan kot utemeljitelj tretje dunajske psihoterapevtske šole. Svoj pristop je poimenoval “logoterapija” ali zdravljenje s smislom.

Zdi se, da zanimanje za mit o kralju Arturju nikoli ne bo presahnilo. Posebno pozornost zbuja del tega mita, ki pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med Arturjem, Guinevere in Lancelotom. Ta tragična zgodba je bila stoletja simbol “padca”. Za nekatere pomeni potrdilo, da je srce močnejše od razuma, za druge jasen dokaz, da je dolžnosti treba dati prednost pred čustvi, za tretje je to zgodba o povsem običajni nezvestobi … Toda obstajajo tudi tisti, ki skušajo najti ključ za globlje razumevanje