Diamant – večna fascinacija

Beseda ”diamant” prihaja iz grške besede adamas, ki pomeni ”nepremagljiv”. Ta mineral je imel globok pomen tako v zahodnih kot tudi vzhodnih tradicijah. V Indiji so ga npr. povezovali z nesmrtnostjo, nespremenljivostjo in s kamnom modrosti, na zahodu pa je bil simbol ”univerzalne suverenosti, nepokvarljivosti in absolutne resničnosti”. Diamant je vselej predstavljal odpornost, popolnost in modrost, čeprav je sčasoma izgubil številne simbolične pomene in v glavnem postal trgovsko blago, ki označuje moč in prestiž.
Pri diamantu je najbolj zanimiv njegov nastanek. V globinah Zemlje, kjer vladajo visoke temperature in pritisk, se iz navadnega, krhkega, črnega oglja rodi čudovit, sijoč in trden kristal. Pri tem je seveda pomembno tudi razmerje med temperaturo in tlakom, saj že majhna sprememba pogojev lahko povzroči nastanek mehkega grafita! Ta skrivnostni proces traja več milijonov let, odvija pa se med 140 in 190 kilometri pod zemeljskim površjem.

Mar ni skrivnosten in dolgotrajen proces transformacije črnega oglja v bleščeč, čist dragulj pod težkimi pogoji, globoko v Zemljini ”maternici” odraz enega temeljnih življenjskih principov, ki se odraža na vseh ravneh obstoja, tudi pri človeku …?