Za prebivalce Butana,¹ zadnjega budističnega kraljestva na Himalaji, je iskanje poti za svoj dušni blagor pomembnejše od izpolnjevanja materialnih želja. To je jasno razvidno tudi iz današnje politike države. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je tretji kralj Butana Jigme Dorji Wagnchuk začel z izvajanjem sprememb – konec izoliranosti, do katere je prišlo ob vdoru Kitajcev v Tibet ter modernizacija gospodarstva, zdravstva, izobraževalnega sistema in prometa, kar predstavlja postopen vstop v svet 21. stoletja. Na ta način tradicije in kulturne dediščine niso uničili, ampak ju postopoma dopolnjevali.

Sedanji kralj je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja politiko Butana predstavil z naslednjimi besedami: “Kar želimo doseči, je ravnovesje med bruto družbenim proizvodom in bruto družbenim zadovoljstvom.” To pomeni, da vlada in prebivalstvo Butana delujeta v skladu z vrednotami tradicije in s temeljnimi načeli budistične etike (harmonija in sočutje), tako npr. za računalnikom delajo v narodnih nošah. Varstvo narave je zanje veliko pomembnejše kot rast gospodarstva za vsako ceno. Prav tako je npr. še vedno živo tradicionalno vedenje o uporabi rastlin v zdravilne namene, zato naravno zdravilstvo in klasična medicina delujeta z roko v roki.

Znamenje za rahlo približevanje Butana Zahodu je tudi turistična politika. Šele od leta 1974 dalje je dovoljen obisk omejenega števila turistov, da bi se obvarovali pred posledicami, ki bi jih lahko imel turizem na njihovo mladino.

Edino, kar nam sedaj preostane, je upanje, da se bo zahod Butanu približal s poštenimi nameni, s spoštovanjem starodavne tradicije in z bolj človeškimi merili od tistih, ki so značilna za 21. stoletje. Naj Butan sam odloča o svoji prihodnosti s strpnostjo, sočutjem in modrostjo.

_________________________________________________________

¹ Kraljevina Butan je majhna gorska državica v južni Aziji v Himalajskem gorovju med Indijo na jugu in Kitajsko na severu.