Članki

“Naša dolžnost je, da za mlade generacije ustvarimo tradicijo Kulture; kjer je Kultura, tam je Mir; tam je dosežek; tam so prave rešitve za težke družbene probleme.”

Najprej bi rad pometel z zmotno predstavo o šarlatanskem srednjeveškem alkimistu, ki je zaman poskušal spremeniti svinec v zlato, da bi obogatel. Če alkimija ne bi imela določenega smisla, potem nekateri ljudje zagotovo ne bi bili tako vsesplošno nespametni, da bi najboljši del svojega življenja namenili nekakšni blodnji.

Beseda “stres” označuje notranje stanje, ki ga je v 30. letih prejšnjega stoletja prvič opisal zdravnik avstro–ogrskega izvora. Do tedaj se je ta beseda uporabljala samo na področju fizike za opis zunanje sile, ki deluje na snov in s tem povzroča gibanje.

Biti mlad je čudovita izkušnja, ki jo s staranjem vse bolj cenimo. Na določen način tega, česar nismo naredili takrat, ko smo bili mladi, ne moremo več narediti pozneje, kajti živeti pomeni spominjati se, kot bi dejal Platon.

Vsi bi si želeli vedeti več o smrti. Številni bi si želeli vedeti tudi več o življenju, vendar je to zanimanje zelo mlačno, saj so prepričani, da imajo dovolj časa in da jim bo življenje postopoma že razkrilo svoje vzroke.

Spomini nanj in na njegovo življenjsko zgodbo, na njegovega izrednega genija, pa tudi globoko človečnost se kar vračajo in vračajo … In prav je tako.

Že ob prvem srečanju je Tesla svojemu novemu delodajalcu Edisonu ponudil sistem izmeničnega toka, pa ga ta ni sprejel, saj ni dojel njegove vrednosti. Prišla je nova priložnost, ki pa je tokrat obrodila sadove. Tesla je leta 1888 v novoustanovljenem podjetju Tesla Electric Company, šest let po svojem famoznem preblisku v Budimpešti, poustvaril naprave izmeničnega sistema in jih zelo uspešno predstavil na inštitutu ameriških elektroinženirjev.

Tesla ni bil tipičen študent. Ti so na predavanjih običajno manjkali, oživeli pa zvečer, ko je bila v igri pijača in oprezanje za deklinami. Tesla pač ni bil takšne sorte.

V življenju obstajajo trenutki, kadar kljub naglici in težavam, ki nas obkrožajo, iščemo predah. Izklopimo televizijo, ne dvigujemo telefona, tudi če dolgo zvoni, ne zanima nas kup dela, ki nas čaka, ne slišimo vprašanj, ki nam jih postavljajo …

V skladu z učenji stare filozofije, pot do človekove osvoboditve vodi prek razumevanja štirih resnic: obstoja bolečine, vzroka bolečine, odprave bolečine in poti do odprave bolečine. Od prvega trenutka, ko vstopimo v življenje, pa tudi, ko zapuščamo svoj fizični obstoj, se pojavlja bolečina v številnih oblikah. Bolečina verjetno nikoli povsem ne preneha, ker smo na poti postopne evolucije in ker po eni strani sicer korak za korakom napredujemo – s čimer se korak za korakom zmanjšuje tudi bolečin