Naše življenje je kot dolga pot. Ko smo mladi, se nam zdi ta pot neskončna, zato mislimo, da je vse še pred nami in da imamo časa na pretek, tako veliko, da ne vemo, kako in s čim bi ga izpolnili. Če pa se proti koncu življenja ozremo nazaj, vidimo, da je čas švignil mimo, kot bi mignil. Takrat se zavemo, da ga pravzaprav nismo imeli veliko in da nam ga je ostalo še zelo malo.

Človek svojo pot gradi sam, vendar mora pri tem upoštevati cikluse, modele, zakonitosti narave in usode. Ti modeli imajo svoja obdobja aktivnosti in mirovanja, usoda pa nam v obliki preizkušenj ponuja neskončno možnosti. Od nas je odvisno, ali jih bomo izkoristili za svoj razvoj ali pa bomo potonili pod njihovo težo in se prepustili toku življenja. Pri tem pa je ključno vprašanje – zakaj in čemu graditi to pot.

V predavanju bomo predstavili filozofski pogled na to temo. Govorili bomo o ciklusih človeškega življenja v skladu s starodavnimi, a še vedno aktualnimi učenji. Ta pogled je v primerjavi s sodobno psihologijo veliko bolj celovit, saj ne zajema le fizičnega aspekta in razvoja človeka, temveč obravnava tudi njegov notranji razvoj – tako psihičnega kot tudi duhovnega.

Predava: Ivana Palajsa