“Ko je Bog ustvaril čas, ni ničesar rekel o naglici,” se glasi afriški rek. A ne glede na to ostaja dejstvo, da nam čas beži. Trpimo zaradi kroničnega pomanjkanja časa. Naš čas meri “krono-meter” oziroma ura, v drugih kulturah pa so čas tehtali, kar je bila naloga Kairosa ali boga pravega trenutka.

Različne vede različno pristopajo k pojavu časa – zgodovina poudarja kronološkost in poskuša opredeliti različna obdobja, psihologija raziskuje subjektivno doživljanje časa, v naravoslovju je bilo od Newtona govora o absolutnem času, dokler se ni z Einsteinom vse “zrelativiziralo”, filozofi vseh časov pa so čas tako ali drugače povezovali s človeško zavestjo. Vendar čas za nas še vedno ostaja uganka in nekaj, kar težko obvladujemo.

Čas je pot

Prejšnje leto sem imel na nekem potovanju z vlakom iz Innsbrucka v Gradec bližnje srečanje s časom – čas sem dojel kot zaključeno celoto, kot je pot od Innsbrucka do Gradca. Preteklost je bila pot, ki sem jo že prepotoval, prihodnost pot, ki je bila pred menoj, sedanjost pa trenutno mesto nahajanja. Bolj kot sem bil v svojem času, to pomeni na svoji poti, bolj sem ga občutil kot mir, kot občutek, da “sem”, podobno kot vlak, ki je mirno in enakomerno drsel naprej. In bolj kot sem se oddaljil od svojega časa oziroma svoje poti, hitreje se mi je zdelo, da mineva čas. To je, kot če bi se ustavil v Schladmingu ter se tam izgubil med hribi in smučišči ali pa bi me pot zanesla v lokale in restavracije v lovu za užitki in tako imenovanim “življenjem”. Hitreje kot bi se gnal, hitreje bi se zdelo, da mineva čas. Vendar dejansko ne bi bil čas tisti, ki bi tekel stran. Jaz bi bil tisti, ki bi tekel stran, stran s svoje dejanske poti in cilja v Gradcu. Šele ko bi se spet zavedel sebe in se osredotočil na svojo pot, bi prispel nazaj na železniško postajo Schladming, kjer bi ob naslednji priložnosti spet ujel vlak in se vrnil na svojo pot.

Tedaj bi čas spet postal večnost, življenje pa iskanje tistega notranjega namesto tekanja za zunanjim. V tistem trenutku sem spoznal, da je čas pot in da je pot cilj. Kajti podobno kot v pravljici o gospe Pehtri ne zadostuje, da hodimo po poti, če želimo prispeti na cilj, temveč je treba čas izkoristiti, to pomeni treba je vzeti kruh iz peči in stresti jablano – in tedaj nas bo na koncu poti pričakala zlata nagrada, v nasprotnem primeru pa nas bo doletela smola.

Kronos – požiralec

Kronos je po grški mitologiji očeta Urana vrgel s prestola. Ker je sam želel ubežati podobni usodi, je požrl vse svoje otroke. Le Zevs je bil rešen z zvijačo in je premagal svojega očeta. Kronos pomeni vse, kar je staro, predstavlja pa tudi misterij časa. Čas požre vse svoje otroke, vse se izgubi v temi časa – razen Zevsa, ki predstavlja moč. Kdor pridobi moč nad samim seboj, pridobi tudi moč nad časom. Pomembno je, da tisto, kar je bistveno, tisto, kar je božansko, iztrgamo iz krempljev časa in iz tega potegnemo svoje izkušnje. Bogastvo Kronosa so izkušnje. Čas pozdravi vse rane in nam pomaga, da potegnemo resnične izkušnje. Kdor pa časa ne izkoristi, kdor se skozi čas ne uči in ne zori, tega začne čas požirati. Kdor ne odpravi vzroka bolezni, postane kronično bolan, kdor ne odpravi vzroka nezadovoljstva, postane kronično nezadovoljen, kdor se nenehno ne obnavlja, temveč se prepušča vsakodnevni rutini, postane kronično utrujen.

Kronično iskanje zunanjega izhoda je odvisnost, naj gre za tablete, cigarete, alkohol, seks, deloholičnost itd. Odvisnik rešitev prelaga na zunanjo moč, od katere je ne nazadnje tudi postal odvisen. Resnično reševati težave, nasprotno, pomeni pridobiti moč nad samim seboj – to je nad svojimi strahovi, svojo nečimrnostjo, svojim egoizmom, svojo agresivnostjo, svojo neobvladanostjo, svojo nemirnostjo itd. Pasivnega in nezavednega posameznika čas “požre”. Ker težav ne rešuje, številne postanejo kronične. Ker beži od življenja, ima občutek, da mu beži čas. Stres in pritisk se čedalje bolj povečujeta, hkrati pa se poglablja tudi strah pred prostim časom, ki ga tak posameznik takoj zapravi, da se mu ne bi bilo treba srečati s seboj.

Za aktivnega in zavednega posameznika pa je Kronos kakor star modrec. Tak posameznik namreč čas spremeni v izkušnje in v pot, ki vodi do njega samega. Ker k težavam pristopa aktivno, ne čuti pritiska, temveč dojema čas kot nekaj nujnega, da bi vse, kar si je zadal, zraslo in dozorelo, ter kot nekaj, kar mu ponuja vedno nove priložnosti.

Kairos – prava priložnost

Prav na tem mestu stopi na prizorišče Kairos. Ta bog je najmlajši Zevsov sin in s tem tudi Kronosov vnuk. Veljal je za boga pravega trenutka in prave priložnosti. Upodabljali so ga kot mladeniča s krilatimi stopali, kajti priložnost se hitro izmuzne. Je plešast z izjemo čopka spredaj, kajti priložnost je treba zagrabiti za čopek. V eni roki ima tehtnico, s katero tehta čas, v drugi pa ostro rezilo, da bi pretrgal nekoristne vezi, ki nas držijo ujete v preteklosti, in nam tako odprl vrata v prihodnost.

Kronos meri količino časa, ki je pretekel, in predstavlja pretekle izkušnje, Kairos pa pomeni sedanji trenutek, brezdimenzionalno točko sedanjosti. Kairos razkriva novo dimenzijo časa, ki jo običajno spregledamo – to je kakovost časa, pravi trenutek. Mačka se lahko ure in ure preganja za mišjo, dokler na koncu od izčrpanosti ne omaga, ali pa mirno in pozorno čaka na priložnost, ko jo bo lahko ulovila z enim iztegom tace. Da bi zagrabili priložnost, potrebujemo notranji mir in pozornost, ki ju ne moremo imeti, če nenehno drvimo sem ter tja. Če želimo izkoristiti pravo priložnost, moramo natančno vedeti, kam si želimo priti. Kajti življenje nenehno ponuja neštete priložnosti, te pa so kakor nešteti vlaki, ki peljejo mimo postaje. Kairos ne pomeni le uloviti kateri koli vlak, temveč pomeni ujeti vlak za Gradec, vlak, ki nas bo pripeljal domov. Kairos nam pomaga, da v pravem trenutku naredimo to, kar je prav. To pomeni vzeti kruh iz peči in stresti jabolka z drevesa, ko je čas zrel.

V skladu z napisanim dejansko nikoli ne moremo izgubiti časa, temveč le priložnosti. Kdor ulovi Kairosa, kdor zagrabi pravo priložnost, spremeni čas v pot, pot pa v cilj. V tem smislu lahko razumemo tudi besede Victorja Hugoja: “Prihodnost ima več imen – za šibke se imenuje Nedosegljivo, za strahopetne je Nepoznano za pogumne pa je Priložnost.”

Čas – naš prijatelj ali sovražnik

Kronos in Kairos nam razkrivata dva vidika časa – količino in kakovost, dolgotrajno preteklost s svojimi izkušnjami in bežno sedanjost s svojimi priložnostmi. Od nas je odvisno, ali bo čas postal naš prijatelj ali sovražnik. Bolj kot smo razpršeni in bolj kot drvimo z ene stvari na drugo, hitreje teče čas, hkrati pa ne prodremo do tistih globin, v katerih bi lahko odkrili zaklad izkušenj. In še toliko več priložnosti izpustimo zato, ker nimamo potrebnega miru in pozornosti. Nasprotno pa bolj kot smo osredotočeni, intenzivnejši in daljši so naši trenutki, poleg tega pa smo pozornejši na morebitno pravo priložnost in jo tako lahko ujamemo za “čopek”. Manj kot smo odločni, več časa izgubimo, ker ne zagrabimo priložnosti. Bolj kot smo odločni in pripravljeni na tveganje, več časa pridobimo. Če se namreč vse dobro izteče, smo izkoristili priložnost, v nasprotnem primeru pa smo vsaj pridobili izkušnjo. Bolj kot čas merimo po njegovi količini, bolj se izgublja kakovost sedanjega trenutka. Želeli bi si imeti vse več in več časa, ne da bi ga znali zares dobro izkoristiti. Bolj kot odkrivamo kakovost časa, bolj cenimo vsako minuto. Pol ure intenzivnega pogovora je več vredne od petih ur skupnega gledanja televizije.

Če si želimo, da bi čas postal naš prijatelj, si moramo prizadevati, da bi postala naša prijatelja tudi naše življenje in pot, ki nam je usojena. Če postanemo eno s svojo potjo, postane čas večnost – tedaj smo kakor popotnik v mirno potujočem vlaku, veter, ki nam piha nasproti, pa je kakor kipar, ki iz grobega kamna kleše naše notranje bitje.

Avtor: Hannes Weinelt, predsednik NA v Avstriji

_________________

¹ Gre za pravljico bratov Grimm, v nemškem prostoru poznano pod naslovom Frau Holle. Celotno zgodbo v različnih jezikih si lahko preberete na tem naslovu (na žalost je na njem ni v slovenščini):
http://www.grimmstories.com/language.php?grimm=024&l=en&r=de
Kratko obnovo v slovenščini pa najdete na tej povezavi:
http://tvprofil.net/show/1753859/kino-kekec-grimmove-pravljice-gospa-pehtra-nemski-film (op. prev.)