Ex libris

Milinda je vladal Grško-indijskemu kraljestvu. Glede na stare budistične zapise je Budov nauk pri Grkih pristal na plodnih tleh, čeprav je pri kralju Milindi izzval celo vrsto nejasnosti. Neprestano je postavljal različna vprašanja, vendar nikoli ni bil zadovoljen z danimi odgovori.

Delo Hagakure (v prevodu “Skriti listi”) je plod pogovorov med znamenitim samurajem Yanamotom Tsunetomom, znanim tudi kot Jocho, ter Tsuramotom Tashirom, mladim samurajem in pisarjem, ki je beležil vse njegove misli in spomine.

Ko je v azteški kulturi deklica dopolnila šest ali sedem let, sta jo k sebi poklicala oče in mati, da bi ji prenesla starodavno izročilo svojih prednikov, ki je deklico usmeril na smisel njenega življenja in način, na katerega bi morala živeti azteška ženska.

Epiktet je primer človeka, ki ni potreboval veliko materialnih stvari za svojo srečo, temveč jo je našel v samem sebi, kajti kljub zunanji revščini je bil izredno bogat. S svojim lastnim zgledom je utelešal filozofijo v pravem pomenu besede.

Tedaj je dejal bogataš: “Govori nam o Dajanju.” In odgovoril je: “Malo dajete, če dajete to, kar imate. Resnično dajete šele takrat, ko dajete del sebe.”

Zakaj dobre ljudi doleti toliko slabih stvari? Dobrega človeka namreč ne more doleteti zlo: nasprotja niso združljiva. Tako kot številne reke, številne padavine iz oblakov, številni zdravilni izviri ne spremenijo okusa morja, temveč ga kvečjemu rahlo osladijo, podobno niti breme nesreč ne vznemiri uma pogumnega človeka …

Kaj torej pomeni napredek? Doseže ga tisti, ki ni navezan na zunanje in se namesto tega preusmeri k svojemu značaju, ga oblikuje in izpopolnjuje tako, da postane skladen z njegovo resnično naravo; doseže ga tisti, ki tako postane iskren in zvest sebi, se zna dvigniti nad okoliščine ter je svoboden, neoviran, zvest in skromen …

Naše življenje ni kratko, temveč ga mi naredimo kratkega. Z njim ne ravnamo kakor berači, temveč kakor razsipneži. Tako kot slab gospodar svoje bogastvo zapravi, naj bo še tako veliko, tako dober gospodar premoženje povečuje …

Odnos ljudi se bo moral korenito spremeniti, saj brez tega ni mogoče rešiti nobene pomembne težave, spremeniti se bodo morali njihovi odnosi in narava naše civilizacije kot celote. (…) Postavlja se torej vprašanje: kakšna mora biti ta sprememba in kako jo lahko dosežemo?

Zjutraj si reci: danes se bom srečal z malenkostnimi, nehvaležnimi, arogantnimi, sleparskimi, nepriljudnimi in zavistnimi ljudmi. Vse to zato, ker ne vedo, kaj je dobro in kaj zlo. Toda jaz / … /se ne morem jeziti na svojega brata ali ga sovražiti, kajti ustvarjena sva za sodelovanje, tako kot noge, roke, veke ter zgornji in spodnji zobje.