V Iranu so italijanski arheologi v poznih 70. letih preteklega stoletja izkopali 5200 let staro posodo, na kateri je upodobljena najstarejša znana animacija na svetu. Ta prikazuje pet divjih koz, ki pravzaprav predstavljajo eno kozo v skoku. Če posodo zavrtite, je videti, kot da je koza skočila, da bi jedla liste z drevesa.

Motiv z divjo kozo je možno zaslediti na iranskih lončarskih izdelkih, katerih nastanek sega celo v 4. tisočletje p. n. št., in na nakitu, zlasti med kasitskimi plemeni na nekdanjem področju Luristana. Najstarejšo upodobitev divje koze v Iranu pa so odkrili v Dolini Negaran leta 1999. Vgravirana upodobitev divje koze je del pomembne zbirke litoglifov iz 8000. tisočletja p. n. št.

Upodobitev divje koze z drevesom je povezana z Murkum, materjo boginjo, ki so jo častile indo-iranske ženske iz doline Haramosh v današnjem Pakistanu, ki je bil kulturno bolj povezan z Indusom in s poznejšimi civilizacijami Shar-e Sukhteha kot z Mezopotamijo, ki je morda vplivala na ustvarjalca te edinstvene umetnine.