Simbolizem gore

Gora – najbolj vzvišeno v našem življenju

Gora je središče sveta, je najvišja točka. Videti jo je mogoče od vsepovsod. Zahteva, da dvignemo svoj pogled navzgor. Gora je orientir, je nekaj, s čimer lahko primerjamo svoje misli in dejanja, svoje izbire in odločitve. Pot na goro je pot vzpona, premagovanje samega sebe.

Kaj je gora v življenju vsakega človeškega bitja? To je vse, kar je v življenju sveto, pomembno. To so naše vrednote, po katerih se orientiramo. Vedno izberemo tisto, za kar mislimo, da je dragoceno, za kar menimo, da je vredno našega truda, vredno, da bi temu posvetili čas, energijo, življenje.

Kaj je pomembno, kaj je os mojega življenja? S kakšnim smislom bom napolnil svoje življenje? Kaj je gora v mojem življenju ali v posameznem obdobju mojega življenja? Kaj je gora danes? Ta simbol nam z vidika življenja posameznika sporoča, da se je pomembno dvigniti nad svojo običajnost, uskladiti svoje življenje s smernicami, goro.

***

Atenska Akropola

Atenska Akropola

Atenska Akropola je bila najvišja točka v središču mesta, kjer so stali glavni templji. Po starogrškem prepričanju je bilo to najbolj vzvišeno mesto nekakšno “stičišče” zemeljskega in nebeškega, bogov in ljudi, resničnosti in sanj. Simbolično je “akropola” notranje stanje duše, notranji svet sanj in idealov, od koder je mogoče črpati navdih, moč, samozavest.

Gora Olimp

Gora Olimp

Gora Olimp je v bila v grški mitologiji domovanje bogov, ki jim je načeloval Zevs.

Fudži

Fudži

Fudži sveta gora v šintoizmu, izvorni japonski religiji. Ime je dobila po boginji ognja. Japonci so iz spoštovanja do te boginje ohranili to starodavno ime. Po šintoističnem učenju božanski duh (v japonščini – kami) prežema celotno naravo, toda gore veljajo za posebej svete. Goro Fudži so častili kot simbolično povezavo med nebeškimi skrivnostmi in zemeljskim življenjem. Številni Japonci v poletnih mesecih romajo do svetišča na vrhu vulkana. Fudži je zaradi svoje popolne oblike za Japonce simbol lepote.

Kailaš

Kailaš

Kailaš – Srce Tibeta, “popek Zemlje”. Štiri religije jo častijo kot sveto goro. Kailaš je v hindujski tradiciji središče vesolja, na katerem prebivata bog Šiva in njegova sveta družina. Gora Kailaš naj bi bila utelešenje mitske gore Meru. Ta je Mahabharati opisana kot gora, “ki poljublja nebo v višinah, gora, ki sije kot jutranje sonce, gora, ki je kot ogenj, neprikrit z dimom, gora, ki je grešnikom nedostopna.”

Montsalvata

Montsalvata

Na samem vrhu Montsalvata – “Gore odrešitve” po srednjeveških legendah stoji nezavzeta mestna trdnjava, kjer prebivajo vitezi kralja Arturja, varuhi svetega Grala. Globoko v gorskih votlinah so nesmrtni junaki zazibani v magični sen in čakajo, da napoči čas, ko jih bo svet znova potreboval. Njihovo prebujenje napoveduje “Zlato dobo” na zemlji.

Sinaj

Sinaj

Sinaj svetopisemska sveta gora, na kateri je Mojzes od Boga prejel plošči z vklesanimi zapovedmi.

Triglav

Triglav

Triglav v verovanju starih Slovanov predstavlja troglavo božanstvo neba, zemlje in podzemlja. Njegovo poosebljenje je velika gora, ki prestavlja vez med nebom in zemljo (axis mundi).

Kunlun

Kunlun

Kunlun je v starodavni kitajski mitologiji svéta Gora svetá, ki povezuje Nebo in Zemljo. Ob njenem vznožju naj bi v svoji palači prebival vladar Neba Shandi. Po taoistični tradiciji je gora Kunlun prebivališče bogov, podoba raja.

Scroll to Top